32. Medobčinski otroški parlament

V četrtek, 10. marca, je potekal 32. medobčinski otroški parlament.  Že drugo leto zapored je potekal na spletni platformi Zoom. Pričeli smo ob 9.00 z uvodnim pozdravom predsednice MDPM Ajdovščina ge. Kristine Valič. Že tretje leto je tema parlamenta “Moja poklicna prihodnost”, letos obogatena z rubriko “Kje pa tebe čevelj žuli?”. Parlamenta so se udeležile OŠ Šturje Ajdovščina, OŠ Danila Lokarja Ajdovščina, OŠ Draga Bajca Vipava, OŠ Otlica, OŠ Col, OŠ Dobravlje in CIRIUS Vipava.

Letos je predsedovala Osnovna šola Šturje Ajdovščina. Izvolili smo letošnjo predsednico Zalo Prah. Po uvodnem nagovoru je napovedala goste in potrdila dnevni red parlamenta. Sledilo je kratko poročanje dela po šolah.

Po odmoru sta se nam pridružila prva gosta, in sicer župan občine Ajdovščine g. Tadej Beočanin in župan občine Vipava g. Goran Kodelja, ki se je dotaknil teme o nadgradnji kmetijstva v prihodnosti. G. Beočanin je spregovoril o pomembnosti nekaterih poklicev v prihodnosti. Odgovarjala sta tudi na vprašanja mladih parlamentarcev. Sledila sta intervjuja, ki sva ju z županoma opravili učenki novinarskega krožka.

Najprej sva se pogovarjali z ajdovskim županom g. Tadejem Beočaninom.

Kdaj nameravate začeti z gradnjo novega prizidka OŠ Šturje? Kdaj pa bo nova BMX proga? Ste kdaj razmišljali, da bi okrepili javno razsvetljavo, predvsem na področju Pal?

Gradnja prizidka naj bi se začela proti koncu letošnjega leta, po pridobitvi gradbenega dovoljenja. Gradnja prizidka je eden od projektov, ki se ga želimo lotiti čim prej. Prav tako je predvidena gradnja BMX proge, po pridobitvi lokacije v občinsko last. Predvideno območje za progo je nad letališčem. Tudi boljša javna razsvetljava je v načrtu in postavitev pločnika do Vilharjeve ulice.

Ali imate v Ajdovščini kakšne delavnice, ki pomagajo mladim pri nadaljnji usmeritvi šolanja? Kaj pa glede razširitve srednješolskega programa?

V Ajdovščini imamo delavnice, ki jih izvajata Ljudska univerza Ajdovščina  in Razvojna agencija ROD, le-ta izvaja predvsem podjetniške krožke in tekmovanja s področja tehnologije. Razširitev srednješolskega programa ni odločitev občine ampak države, vendar si občina vseeno prizadeva za to. Vsekakor pa se bo v Ajdovščini v naslednjih letih začel izvajati program živilstva in mehatronike (poklic: mehatronik v živilstvu).

Kaj menite, katere poklice se bo najbolj potrebovalo? Katere bo zasenčila umetna inteligenca?

Potrebovalo se bo predvsem poklice s področja tehnike, naravoslovja in družboslovja. Mladi bi lahko v domačem okolju našli tudi ustrezne karierne možnosti za razvoj. Menim, da umetna inteligenca ne bo zasenčila nobenega poklica. Konec koncev je človek še vedno tisti, ki mora dati umetni inteligenci inovacijo, navodila ... Nadomestila bo le  nekaj osnovnih del t.i. bazična dela (npr. pakiranje v škatle ...), ki jih bodo začeli opravljati stroji oz. roboti.

Ali je v naši občini epidemija vplivala na kakšen poklic?

V naši občini večje vplivnosti ni imela, je pa to mogoče opaziti širše, predvsem na področju turizma.

Zasledili sva prenovo Castre. Ali je možnost, da v njej nastane muzej?

Ne, muzeja ne bo, saj bi bilo v notranjosti premalo prostora. Nameravamo pa urediti varno ploščad za razgledno točko.

Sledil je še pogovor z vipavskim županom g. Goranom Kodeljo.

Ali je Vipava po snemanju serije Najini mostovi turistično bolj prepoznavna?

Seveda je, saj je bila serija zelo dobro gledana. A žal je prišla po zaključku snemanja serije “korona kriza« in ni bilo takojšnjega navala turistov. Na srečo pa je takoj  po sprostitvi ukrepov prišlo mnogo obiskovalcev.

Kako napreduje preureditev glavnega vipavskega trga in drugih infrastrukturnih projektov?

Glavni trg je v drugi fazi preurejanja. Prenovljeni bodo tudi izviri reke Vipave (začetek je predviden v maju, saj zaradi naravovarstvenih režimov ne smemo delati pozimi), Podskala bo v celoti prenovljena in pridobljen bo tudi nov gostinski lokal (magnet za obiskovalce). Z vso prenovo bomo začeli pozno jeseni, saj je v poletni sezoni Vipava turistično zelo obiskana.

Vemo, da je v Vipavi razvit srednješolski in univerzitetni program. Kakšne načrte imate v prihodnje?

Nad takšno razvitostjo programa smo zelo veseli in ponosni. Imamo gimnazijski program, Fakulteto za vinogradništvo in vinarstvo ter Fakulteto za vede o zdravju, ki je lanskega septembra začela delovati v Vipavi. Prizadevamo pa si, da bi v prihodnje začela delovati tudi programa kineziologije in fizioterapije ter ob tem  iščemo možnosti za pridobitev zemljišč za gradnjo študentskega kampusa. Skratka, prizadevamo si, da Vipava postane manjše univerzitetno središče.

Po katerih delovnih mestih mladi najbolj povprašujejo? Na katere poklice je epidemija najbolj vplivala?

O tem naša občina nima podatkov. Nameravamo pa povečati center za invalidno mladino (CIRIUS), ki bo prinesel nova delovna mesta (okrog deset). Želimo si tudi, da kmetijstvo ne bi bila le ljubiteljska dejavnost, temveč tudi poklic. Da bi pripomogli k temu, bomo v prihodnje vzpostavili namakalni sistem Vogršček (zadnji korak naj bi bil v letu 2028). Zaenkrat pa vidimo, da epidemija ni vplivala na noben poklic.

Vidimo, da v Ajdovščini gradijo nov dom za starejše. Ali imate tudi v Vipavi pomanjkanje prostora in nameravate zgraditi novega?

Ne, zaenkrat nimamo tolikšnega pomanjkanja, smo pa razmišljali, da bi kandidirali za sredstva, ki nam bi omogočila to gradnjo, saj ima Vipava zelo dobre možnosti za to. Definitivno pa te možnosti ne izključujemo v prihodnosti.

Pogovoru z županoma so  sledile še delavnice z medijskimi vplivneži. Glavna gosta sta bila Jani Jugovic (pod umetniškim imenom Cool Fotr) in Eva Ostrouška (ustvarja pod  imenom Eva OstroKljun).

Eva Ostrouška je ustvarjalka digitalnih vsebin. Šolala se je na Umetniški gimnaziji Nova Gorica smer gledališče in film. Nadaljevala pa je na Fakulteti za družbene vede, letos si želi, da bi dokončala magisterij s področja spola in spolnosti. Svojo karierno pot influenserstva je začela na platformi YouTube leta 2010, ko  je odprla svoj prvi profil pod imenom Marija z mosta. Ta korak je naredila iz spontanosti in raziskovalnosti. Njen prvi video je bil zelo preprost, skupaj z bratom sta posnela krajši posnetek o njunih dogodivščinah na snegu. Po rojstvu prve hčere je ugotovila, da ji tak način ustvarjanja ne ugaja, zato je odprla nov profil pod imenom Eva OstroKljun. Takrat se je tudi odločila, da svojih otrok ne bo izpostavljala na spletu. Meni, da je influenserstvo več, kot si mi predstavljamo. Ob vsem tem pa je dejala, da moramo imeti meje, kaj želimo objaviti iz svojega zasebnega življenja in kaj naj ostane samo za nas. Sama pravi, da je trenutno najmočnejša na platformi Instagram, vendar si želi, da bi se mladi zavedali, da od Instagrama ne moreš pričakovati zaslužka, če pri tem nimaš partnerjev, s katerimi bi sodeloval. Pri tem je tudi pomembno bistvo, ki ga želiš sporočati s samimi objavami. Eva svojim sledilcem sporoča, da bi morali imeti dobre medsebojne odnose in imeti pozitiven odnos do življenja.

Naš drugi gost je bil Jani Jugovic. Večina ga pozna pod umetniškim imenom Cool Fotr. Do svojega 18. leta je prebival v Škofji Loki, kjer je obiskoval tudi osnovno šolo. 20 let je deloval v kuhinji, za zgled pa mu je bil  oče, ki je prav tako kuhar. Leta 2012 se je prijavil v resničnostni šov Gostilna išče šefa, kjer se je začela njegova pot medijskega vplivneža. Zase pravi, da je tam spoznal ljubezen svojega življenja - Tejo Jugovic. Po šovu je s sedanjo ženo odprl podjetje Tejani.  Ukvarjala sta se s kulinariko, kuharskimi tečaji ... Čez nekaj let, ko je  bil na sceni Komotar Minuta, ga je ta tako navdihnil, da je začel verjeti, da bi tudi on lahko to počel (dobra priložnost za zaslužek). Sčasoma ga je to začelo vse bolj zanimati, to je pripomoglo tudi k temu, da je postal bolj odprta oseba. V pol leta je njegov YouTube kanal začel postajati vedno večji “posel” in tako se še danes ukvarja s tem. Ob vsem tem pa je dodal, da pri tem delu ni samo pozitivnih lastnosti, ampak  so tudi negativne (npr. sovražni komentarji ...). Za razliko od Eve OstroKljun je on sprejel drugačno odločitev, in sicer da bo na spletu objavljal tudi trenutke s svojo družino.

Po delu v delavnicah so mladi parlamentarci podali predloge tem za naslednji parlament (npr. duševno zdravje mladih, enakopravnost med spoloma, biti sam ni OK ...). Zaključili smo s pozdravom ge. Sare Bone, organizatorke srečanja, in s povabilom na regijski otroški parlament.

                                                                                                               novinarki Kaja Krečič in Tara Ličen